Slovenia SL
Zamenjaj državo

Kako se izdelujejo pnevmatike

Mešanje zmesi

Za izdelavo zmesi je potrebnih veliko sestavin. Razmerje teh sestavin, med katerimi so različne vrste kavčuka, polnila in druge, je odvisno od tega, kakšne lastnosti želimo doseči pri pnevmatiki. Sestavine se mešajo v ogromnih mešalnikih, poznanih pod imenom mešalniki Banbury, kjer nastane črna, lepka zmes, ki se potem pošlje do kalandrov.

Kalandriranje

ko se guma ohladi, potuje v poseben kalandrirni stroj, ki jo razreže na trakove, ki bodo služili kot osnovni elementi zgradbe pnevmatike. V fazi kalandriranja se pripravijo tudi drugi elementi pnevmatike in nekatere elemente nato prevlečejo z gumo drugačne vrste.

Zgradba

zgradba pnevmatike nastaja od znotraj navzven. V konfekcionirni stroj vstavijo tekstilne elemente, jeklene pasove, elemente za nogo, vložke, tekalno plast in druge sestavne dele, stroj pa jih pravilno razporedi. Polizdelek iz tega stroja je že precej podoben končnemu izdelku, imenujemo pa ga surova pnevmatika.

Vulkanizacija

Surovec potem v vročih kalupih v vulkanizacijski stiskalnici vulkaniziramo. Pri tem se vsi deli stisnejo skupaj in plašč dobi svojo dokončno obliko, vključno z dezenom in oznakami proizvajalca na bočnici.

Kontrola

Preden se določi, da je pnevmatika primerna za prodajo, jo je treba temeljito pregledati. Vizualen pregled opravijo usposobljeni kontrolorji, nato pa se z uporabo namenske strojne opreme ugotavljajo tudi najmanjše nepravilnosti ali pomanjkljivosti. Nekatere pnevmatike vzamejo iz proizvodne linije in jih rentgensko pregledajo, da se pokažejo morebitne notranje pomanjkljivosti in napake. Naši inženirji za nadzor kakovosti tudi razrežejo naključno izbrane pnevmatike ter skrbno in podrobno pregledajo, ali njihova zgradba izpolnjuje stroga Goodyearova merila.

Deli pnevmatike

Polnila nad jedrom: Gumena polnila v nogi in spodnjem predelu bočnice omogočajo postopen prehod iz togega območja noge v gibko območje bočnice.

Omot noge: Jekleni omot noge skrbi za pravilni nased in tesnjenje pnevmatike na platišču ter drži pnevmatiko na mestu.

Pas: Več plasti jeklene tkanine pod majhnim kotom zagotavlja pnevmatiki trdnost, stabilizira tekalno plast in preprečuje predore tujkov v kordni vložek.

Kordni vložek ali karkasa: Telo pnevmatike, ki ga sestavljajo nogi, bočnici in tekalna plast.

Zaščita noge: Sloj trde gume, ki preprečuje erozijo območja noge v stiku z robom platišča.

Ojačitev noge: Sloj jeklenic prek območja zaviha radialnih pasov za ojačenje in stabilizacijo območja prehoda med nogo in bočnico.

Zmes: Zmes gume, olj in drugih materialov, iz katerih je (običajno) narejena tekalna plast.

Ščitnik: Gumijast trak, nameščen med zračnico in platiščem. Ščiti zračnico pred poškodbami v stiku s platiščem.

Polnilni tlak: Tlak, na katerega naj bo napolnjena pnevmatika v hladnem stanju. Običajno je izražen v kilopaskalih (kPa; 100 kPa = 1 bar), funtih na kvadratno colo (psi) ali barih (1 bar = atmosferski tlak, približno 100 kPa, odvisno od nadmorske višine).

Tesnilna plošča: Pri pnevmatikah brez zračnice plast gume posebne sestave, ki preprečuje uhajanje zraka.

Indeks nosilnosti: Najvišja dovoljena obremenitev pnevmatike.

Radialna: Vlakna vložka tečejo naravnost čez presek pnevmatike, od ene do druge noge. Radialne pnevmatike imajo poleg tega še pasne vložke, ki potekajo v bistvu po obodu pnevmatike, pod tekalno plastjo. Ti vložki držijo skupaj vlakna radialnega vložka in zagotavljajo stabilnost območja tekalne plasti.

Vložek: Radialni vložek (900) prenaša statično obremenitev ter zaviralne in krmilne sile med kolesom in cestiščem, pa tudi tlačno obremenitev napolnjene pnevmatike.

Vrezovanje utorov: Poglobitev utorov obrabljenega dezena z vrezovanjem z vročim železom, s tem pa podaljšanje življenjske dobe pnevmatike.

Obnavljanje: Nadomestitev obrabljene tekalne plasti z novo, s tem pa podaljšanje življenjske dobe kordnega ogrodja tovorne pnevmatike.

Kotalni upor: Pomen je jasen iz izraza samega. Čim manjši je torej kotalni upor, tem manjši napor je potreben za kotaljenje pnevmatike. Odvisen je od vrste dejavnikov, med njimi sta tudi sestava zmesi tekalne plasti in zgradba pnevmatike. Neposredno vpliva na porabo goriva.

Platišče: Drug izraz za kolo, običajen v industriji pnevmatik. Je del kolesa, na katerem je nameščena pnevmatika.

Bočnica: Del pnevmatike, ki ščiti vložek ter omejuje zvijanje in nagibanje pnevmatike.

Hitrostni razred: Najvišja dovoljena cestna hitrost pnevmatike.

Tekalna plast: Zunanja plast pnevmatike, ki je v stiku s cestiščem in skrbi za oprijem ter ščiti kordno ogrodje.

Dezeni tekalne plasti: Dezen utorov, katerega namen je zagotavljati čim boljši oprijem in čim bolje odvajati vodo.

Zračnica: Posebna zračna komora, vstavljena v pnevmatiko, katere namen je preprečevati uhajanje zraka.

Pnevmatika brez zračnice: Pnevmatika, ki ne potrebuje zračnice.